SODELAVCI PROJEKTA:
Trajanje: 1.11.2018 - 31.10.2020
Vodja projekta: prof. dr. Hojka Kraigher, Gozdarski inštitut Slovenije
Vsebinski spremljevalec: dr. Gregor Meterc, MKGP
Financerji:
Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (35 %)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (65 %)
Obnova gozda s sadnjo ali setvijo je v kratkoročni perspektivi med vsemi gozdnogojitvenimi ukrepi daleč najdražji ukrep, kar omejuje njeno izvajanje, odločitve o taki obnovi gozda pa morajo biti temeljito premišljene. Zaradi dolge življenjske dobe in reproduktivne biologije gozdnega drevja lahko odločitve v času obnove gozdov, ki jih sprejmemo danes, pa naj gre za naravno obnovo ali obnovo s sadnjo in setvijo, kasneje »popravimo« le ob znatnih finančnih in delovnih vložkih. Neuspešna
ali neprimerna obnova lahko privede tudi do porušitve gozdnih sestojev in sprememb v njihovi dolgoročni stabilnosti in rasti. V tej perspektivi obnova gozda ni več najdražji ukrep!
Od leta 1995 so bili v Sloveniji trije žledolomi, trije požari, trije vetrolomi in en snegolom večjih razsežnosti. V teh ujmah je bilo (brez zadnjega vetroloma) 2.000 ha gozda uničenih, 950.000 ha pa poškodovanih (Predlog Strategije obnove gozdov 2016). Ujmam in vročini so se po letih 2003 in 2014 pridružile še večletne namnožitve podlubnikov (Predlog Strategije obnove gozdov 2016). V takih razmerah naravna obnova degradiranih površin ne zadostuje, da bi v željenem časovnem okviru zagotovili storitve, ki naj bi jih določen gozd opravljal.
Pomemben del projekta predstavlja analiza dosedanje obnove gozdov s sadnjo. V analizo bo zajet pregled obsega sadnje in setve v površinskem in finančnem smislu ter podana okvirna ocena vpliva sadnje na razvoj gozdov. Pomemben dejavnik pri oceni dosedanje izvedbe je tudi analiza uspešnosti sadnje oziroma preživetja sadik, saj je uspešnost umetne obnove odvisna od številnih dejavnikov. Pomemben vpliv imajo dejavniki žive narave, kot so divjad, številne patogene glive, bakterije, žuželke in drugi škodljivi organizmi, ter dejavniki nežive narave. V projektu bodo analize uspešnosti opravljene po posameznih reprezentativnih skupinah gozdnih rastišč. Posebej bomo analizirali uspešnost sadnje na območjih večjih naravnih ujm v zadnjih 25 letih. Pridobljena znanja in ukrepi za zmanjšanje poškodb sadik in sejank bodo vključeni v posodobljena navodila in priporočila za lastnike gozdov, gozdne drevesnice in operativne delavce javne gozdarske službe, ki v gozdu skrbijo za sadnjo in izvajanje nege po sadnji.
Cilji projekta so:
Časovnica, vodje aktivnosti in vsebina - naslov
Začetek (mesec, M) | Zaključek (mesec, M) | Vodja aktivnosti | Vsebina aktivnosti | |
Aktivnost | ||||
DS1 | 1 | 36 | H. Kraigher | Vodenje in diseminacija |
DS2.1 | 1 | 30 | G. Božič | Analiza dosedanje obnove gozdov s sadnjo in setvijo v zadnjih 25 letih |
DS2.2 | 1 | 36 | G. Božič | Analiza uspešnosti sadnje oziroma preživetja sadik |
DS2.3 | 6 | 36 | H. Kraigher | Strokovne osnove za pripravo metodologij odločanja o obsegu obnove s sadnjo in setvijo v GGN |
DS3.1 | 1 | 24 | P. Železnik | Kriteriji in postopki ocenjevanja kakovosti sadik |
DS3.2 | 1 | 36 | P. Železnik | Testiranje in primerjava obstoječih, novih ali alternativnih metod spremljanja kakovosti sadik |
DS3.3 | 24 | 36 | P. Železnik | Demonstracijski prikaz določevanja kakovosti sadik na terenu |
DS4.1 | 12 | 36 | N. Ogris | Najpomembnejši škodljivi organizmi, ki v gozdovih povzročajo poškodbe sadik |
DS4.2 | 24 | 36 | A. Kavčič | Katalog ukrepov za preprečevanje oz. zmanjšanje škod na sadikah zaradi škodljivih organizmov |
DS5 | 1 | 36 | B. Piškur | Vzpostavitev sodelovanja med inštitucijami in laboratoriji za določitev škodljivih organizmov |
Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.
Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.
Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.
Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.
Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:
Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).
Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.
Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.
Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.
Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.
Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.
Gozdarski inštitut Slovenije