Vsi oddelki

GEKO

Oddelek za gozdno ekologijo

Prostoživeči parkljarji so zaradi razširjenosti, naraščajočih populacijskih trendov, velikosti, vplivov na vegetacijo, prehranskega pomena za velike zveri ter ljudi pomembna živalska skupina. Evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus L.) je ena ključnih vrst kopenskih ekosistemov Evrope in najpomembnejša lovsko-upravljavska vrsta ne le v Sloveniji, temveč tudi v veliki večini evropskih držav.

Pri upravljanju s srnjadjo kot najpomembnejšo vrsto divjadi v Sloveniji (enako velja tudi za večino drugih vrst divjadi) vse pogosteje ugotavljamo, da bi za še boljše (bolj prožno) upravljanje s populacijami potrebovali nekatere osnovne podatek o ekologiji vrst, ki jih trenutno ne poznamo. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki jih moramo poznati in upoštevati pri učinkovitem trajnostno naravnanem upravljanju s populacijami divjadi, je razmnoževalni potencial posameznih vrst. Za razliko od številnih evropskih držav, v katerih so razmnoževalni potencial (tj. stopnjo oplojenosti, velikost legla oz. število zarodkov, spolno razmerje zarodkov in kasneje mladičev) srnjadi začeli intenzivno preučevati že pred nekaj desetletji, v Sloveniji tovrstnih podatkov praktično ni na voljo. Zato smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo Velenje v letu 2013 začeli z ugotavljanjem razmnoževalnega potenciala srnjadi.

Z raziskavo želimo:

  • ugotoviti najpomembnejše parametre razmnoževalnega potenciala (plodnost, potencialna velikost legla – izražena s številom rumenih telesc v jajčnikih, spolno razmerje zarodkov) srnjadi v Sloveniji in variabilnost teh parametrov;
  • ovrednotiti vplive različnih dejavnikov (s poudarkom na telesni masi, starosti in izpostavljenosti stresu) na razmnoževalni potencial srnjadi;
  • ugotoviti, kakšen je prirastek srnjadi v Sloveniji in kako se razlikuje med posameznimi območji;
  • ugotoviti pojavnost, pogostnost in mehanizme nastanka hipoplazije sklenine kot kazalnika izpostavljenosti stresu in vpliv le-tega na razmnoževalni potencial srnjadi;
  • ugotoviti spolno razmerje mladičev srnjadi v različnih območjih Slovenije in ovrednotiti dejavnike, ki vplivajo nanj.

Na kratko o metodah ugotavljanja plodnosti in potencialne velikosti legla

Plodnost in potencialno velikost legla posameznih srn določamo z ugotavljanjem prisotnosti in štetjem rumenih telesc (corpora lutea (mn.); corpus luteum) v jajčnikih srn. Za potrebe raziskave potrebujemo rodila srn in mladic (enoletnih srn), tj. maternice z jajčniki. Vzorčenje rodil izvajamo v sklopu rednega odstrela oz. odvzema srnjadi v Sloveniji. Z vzorčenjem smo pričeli že v letu 2013, nadaljevali ga bomo še v letih 2014 in 2015. Pričakujemo, da bomo v celotnem obdobju raziskave zbrali >1000 rodil srn, kar bo omogočilo zelo celovito spoznavanje razmnoževalnega potenciala srnjadi. Pri tem sodelujemo z upravljavci lovišč iz različnih območij Slovenije.

 

 

Levo: prerez jajčnikov (z modrimi puščicami so označena rumena telesca)
Desno: maternica z jajčniki (označeno z modro)

 

Sodelovanje v raziskavi
 
Vsi ostali upravljavci lovišč (lovske družine), ki bi bili pripravljeni sodelovati pri zbiranju vzorcev rodil srnjadi za potrebe raziskav, nas prosim kontaktirajte:

Kontaktna oseba:

Katarina Flajšman, Gozdarski inštitut Slovenije, e-naslov: katarina.flajsman@gozdis.si

V primeru, da se boste odločili za sodelovanje, vam bomo naknadno poslali bolj podrobne informacije. Natančnejši opis zajemanja vzorcev (odvzema rodil) in njihovega shranjevanja ter spremni obrazec za označevanje vzorcev sta na voljo na spodnjih povezavah:

Dodatno gradivo

Prvi rezultati raziskav so podani v spodnjem poročilu:


Več informacij o razmnoževalnem potenciali srnjadi in vplivnih dejavnikih, si lahko preberete v članku

 O raziskavi

Raziskave razmnoževalnega potenciala srnjadi potekajo v sklopu doktorskega usposabljanja Katarine Flajšman v programu mladih raziskovalcev, pod mentorstvom doc. dr. Boštjana Pokornega. Finančna sredstva je zagotovila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (pogodba št. 1000-12-0404). Del finančnih sredstev za ugotavljanje razmnoževalnega potenciala srnjadi v Sloveniji zagotavlja tudi Lovska zveza Slovenije, za kar se njenemu vodstvu iskreno zahvaljujemo.

  • raziskave-srnjadi/Navodila_zbiranje_rodil_srnjadi_2014.pdf

    PDF (563 kb)
    Poglej Prenesi
  • raziskave-srnjadi/Porocilo_LZS_oplojenost_parkljarjev_2013.pdf

    PDF (3,199 kb)
    Poglej Prenesi
  • raziskave-srnjadi/Spremni_obrazec_za_oznacevanje_vzorcev2014.pdf

    PDF (330 kb)
    Poglej Prenesi

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije