Več o Gozdarski knjižnici

Gozdarska knjižnica deluje v okviru treh ustanov:
- Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana,
- Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, Ljubljana, 
- Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana.

Dokumenti, ki usmerjajo delovanje Gozdarske knjižnice

Pogodba o delovanju Gozdarske knjižnice (2010)
Pravila Gozdarske knjižnice (2016)
Pravilnik o sprejemanju in ureditvi zapuščin v Gozdarski knjižnici (2014)
Pravilnik o vodenju zaloge knjižničnega gradiva v Gozdarski knjižnici (2014)
Dokument o nabavni politiki v Gozdarski knjižnici (11. 4. 2014)
Enotna knjižnična izkaznica
Cenik Gozdarske knjižnice  
Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic Univerze v Ljubljani (27. 10. 2015)
Poslovnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic biotehniške fakultete (25. 4. 2016)
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (18. 1. 2001)
Etični kodeks – Univerza v Ljubljani (26. 5. 2009)
Etični kodeks slovenskih knjižničarjev (8. 11. 1985)
Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002, 92/2015)
Pravilnik o bibliotekarskem izpitu (Uradni list RS, št. 75/2016)
Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/2016)


Spremljajte nas preko 

Knjižnični katalogi

- Klasični listkovni katalog (abecedno - imenski) od 1948 - 1997.
- Klasični listkovni sistematski katalog urejen po GDK (gozdarski decimalni klasifikaciji).
- Vzajemni računalniški katalog COBISS od 1997 dalje.

Knjižnična zbirka (december 2020)
Vrsta gradiva Št. enot
Monografije 32.202
- Od tega posebno strokovno gradivo (diplomske in magistrske naloge, doktorske disertacije, elaborati, poročila) 5.339
Neknjižno gradivo 289
Serijske publiakcije 11.865
- število trenutno naročenih naslovov: 93  
Skupaj 44.356
Začetki knjižnice

Začetki Gozdarske knjižnice segajo v leto 1948, ko je Gozdarski inštitut z ministrskim odlokom prevzel resorno knjižnico Ministrstva za gozdarstvo LR Slovenije. Ustanovljena je bila centralna znanstvena knjižnica gozdarske in lesne stroke. Knjižni fond knjižnice je v prvih petih letih obstoja vseboval:
- knjižni fond gozdarskega odseka bivše Banske uprave v Ljubljani,
- knjige bivše Kmetijske zbornice,
- del knjižničnega fonda bivšega Slovenskega gozdarskega društva,
- knjižno zbirko bivše Gozdne direkcije v Ljubljani,
- gradivo Začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani,
- knjižno zbirko bivšega gozdarskega referata Okrajnega glavarstva v Ljubljani ter
- nekaj manjših zasebnih zbirk.
Gradivo je obsegalo 2.474 knjig in 37 letnikov revij, ter je bilo večini starejše in pisno v nemškem jeziku.

Knjižnica od junija 2010 deluje na dveh lokacijah:
- Enota BFGO (na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF, Večna pot 83, zemljevid) in
- Enota GIS (na Gozdarskem inštitut Slovenije, Večna pot 2, zemljevid).

Je visokošolska in specialna knjižnica, ki sistematično zbira, obdeluje in hrani vso slovensko literaturo s področja gozdarstva. Za potrebe študentov in raziskovalcev v svojo zbirko uvršča gradivo iz področij gozdarstva, gojenja gozdov, pridobivanja lesa, ekologije, gozdne fitocenologije, sonaravnega gospodarjenje z gozdovi, entomologije, mikologije, pedologije, hudourništva, obnovljivih naravnih virov, ohranjanja naravnega okolja, ekologije in ekologije krajine, strokovnega dela v gozdarski operativi, ergonomije (v gozdarstvu), ekonomije (v gozdarstvu), geodezije, botanike, zoologije in statistike (v gozdarstvu). Knjižnica zagotavlja informacijske in knjižnične storitve z gozdarskega področja zaposlenim in študentom na institucijah ustanoviteljic ter drugi zainteresirani javnosti. Storitve knjižnice temeljijo na strokovnosti, kakovosti, prijaznosti do uporabnikov in sodobni tehnologiji.

Že od začetka delovanje se knjižnica povezuje s sorodnimi domačimi in tujimi institucijami, s katerimi izmenjuje strokovne in znanstvene publikacije, sodeluje z domačimi in tujimi založbami, preko katerih pridobiva pomembne informacije o domači in svetovni literaturi s področij gozdarskih znanosti.

Zakladi Gozdarske knjižnice

Knjižnica hrani neprecenljive vire s področja slovenskega gozdarstva.
- Najstarejša knjiga, katero hrani gozdarska knjižnica je pisana v nemškem jeziku in datira v leto 1768: von Brocke, Heinrich Christian. 1768. Wahre Gründe der physicalischen und experimental allgemeinen Forstwirtschaft. Leipzieg.
- Najstarejše knjižna zbirka je izhajala na Dunaju v letih 1848 do 1898, pisana je v nemškem jeziku: Oesterreichische Land- und Forstwirtschaft I-IV. Wien 1848-1898. 
- Najstarejši v slovenščini pisani gozdarski knjigi sta iz leta 1869. Scheyer, Mavricij (iz nemščine prevedel Ivan Tomšič). 1869. Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom. Ljubljana, Jožef Moškrič. Zenker J. (iz nemščine prevedel Ivan Tomšič Janez Zalokar). 1869. 
- Kmetijske table XIII. Raba gozda. Dunaj.
- Najstarejši časopis je iz leta 1846: Allgemeine Forst- und Jagdzeitung, zwoelfte Jahrgang.Zgodovinsko pomemben naslov je tudi Mitteilungen des krainisch-küstenlaendischen Forstverein = Izvestja Kranjsko-primorskega gozdarskega društva). Izvestja so se tiskala od 1876 do 1914 v Trstu, vseh 32 letnikov pa je hrani Gozdarska knjižnica. Gozdarska knjižnica hrani celotno zbirko Šumarskega lista ki izhaja od leta 1877 dalje in je časopis z najstarejšo trdicijo v jugovzhodnem delu Evrope.

O Gozdarski knjižnici 

Božič M., Rojc H. E. 2013. Prodaja knjig v Gozdarski knjižnici z uvedbo nove tehnologije. Knjižničarske novice, 24, 9: 1-3
Devetak A. 2012 Prevzem in ureditev zapuščin v visokošolski knjižnici : primer Gozdarske knjižnice: diplomsko delo. Ljubljana, samozal.: 38 str. (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo; mentor Primož Južnič, somentorica Maj Božič)
Kerec D. 1981. Razvoj in poslovanje Gozdarske knjižnice pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani in Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo: diplomsko delo.  Ljubljana, samozal.: 39 str. (Univerza v Ljubljani, pedagoška akademija; mentorica Mara Šlajpah)
Kerec-Kovač M. D. 1997. Uporabniki Gozdarske knjižnice v 50 letni zgodovini Gozdarskega inštituta Slovenije. V: Znanje za gozd. Jurc M. (ur.). Ljubljana , Gozdarski inštitut Slovenije: 449-454.
Koler - Povh T. 1997. Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost nekoč in danes. V: Znanje za gozd: zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 433-448. 
Koler-Povh T., Božič M. 2008. Gozdarska knjižnica ob svoji 60-letnici. Knjižnica, 52, 2/3 149-166.
Potočnik V., Božič M. 2012. Kako siva literatura povezuje gozdarstvo?. V: Povezovanje lastnikov gozdov in skupno gospodarjenje : zbornik razširjenih izvlečkov. Marenče J. (ur.). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire:51-52. 
Peteh M. 2019. Prenovljeni prostori Gozdarske knjižnice. Gozdarski vestnik, 77, 1: 43-45.

O reviji Zbornik gozdarstva in lesarstva / Acta Silvae et Ligni

Božič M.  2005. Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva: 1950-2004 = Bibliometric analysis of the Journal research reports: forest and wood science & technology: 1950-2004. Zbornik gozdarstva in lesarstva,  76: 185-200. petelin.gozdis.si/zbgl/2005/zbgl-76-8.pdf. 
Božič M. 2008. Skladnost "Zbornika gozdarstva in lesarstva" s standardi ISO za informatiko in dokumentalistiko = Consistency of the journal "Research reports : forest and wood science & technology" with ISO standards for information and documentation. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 86: 65-71. 
Božič M. 2013. Pregled odmevnosti člankov, objavljenih v reviji Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirkah Web of science = Visibility review of articles published in "Zbornik gozdarstva in lesarstva" in the Web of science databases. Acta silvae et ligni, 100: 41-46.

Bibliografije gozdarskih delavcev

Božič M. 2007. Čoklova stoletna obhodnjica: bibliografija [izbor]. Gozdarski vestnik, 65, 7/8: 303.
Božič M. 2013. Boštjan Anko: bibliografija : kronološki pregled po vrstah objav. Gozdarski vestnik, 71, 7/8: 376-383. 
Božič M. 2013. Iztok Winkler: bibliografija : kronološki pregled po vrstah objav. Gozdarski vestnik, 71, 9: 419-431.
Božič M. 2013. Prof. mag. Dušan Robič - bibliografija: kronološki pregled po vrstah objav. Gozdarski vestnik, 71, 4: 238-245. 
Dakskobler I., Zupančič M. 2017. Prof. dr. Marko Accetto (9. avgust 1936 - 22. junij 2017). Gozdarski vestnik, 75, 7/8: 345-346.
Peršin Arifović L., Peteh M. 2015. Martin Čokl (1907-2014): kronološki pregled po vrstah objav. Gozdarski vestnik, 73, 2: 114-117.
Peteh M. 2016. Bibliografija prof. dr. Marka Accetta. Gozdarski vestnik, 74, 7/8: 326-333.

 

Nazaj

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije