Trajnostno upravljanje zemljišč in gozdov je eno ključnih področij zelenega prehoda ter prizadevanj za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Sektor LULUCF (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo) ima pri tem posebno vlogo, saj lahko s premišljenim upravljanjem zemljišč in gozdov pomembno prispevamo k blaženju podnebnih sprememb. Gozdovi namreč predstavljajo enega največjih naravnih ponorov ogljika, zato Evropska unija na tem področju spodbuja številne ukrepe za krepitev njihove odpornosti in prilagajanje na podnebne spremembe.
Ker bodo prav mladi soustvarjali prihodnje odločitve o prostoru, naravnih virih in podnebju, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE posebno pozornost namenjamo tudi njihovemu izobraževanju in ozaveščanju. V okviru teh aktivnosti smo v juniju 2026 izvedli dva naravoslovna dneva za srednješolce.
Naravoslovni dan na Ljubljanskem barju
9. junija 2026 smo na Ljubljanskem barju organizirali naravoslovni dan za 29 dijakov BIC Ljubljana, ki so skozi terensko delo in strokovno voden ogled spoznavali pomen ohranjanja mokrotnih travnikov ter njihovo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Spoznavali so, kako na emisije toplogrednih plinov (CO2 in CH4) vplivajo mokrotni travniki in različni ukrepi upravljanja z njimi.
Dr. Boštjan Mali, vodja projektnih aktivnosti na GIS, je dijakom najprej predstavil cilje projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, nato pa jih popeljal po travnikih Ljubljanskega barja do terciarnih jarkov, v katerih so nameščene zapornice za zadrževanje vode. Namen teh ukrepov je izboljšanje vodnega režima in revitalizacija mokrotnih travnikov, ki sodijo med najbolj ogrožene habitatne tipe na tem območju.
Dijaki so izvedeli, da ima vodni režim Ljubljanskega barja ključen vpliv na življenjske pogoje številnih rastlinskih in živalskih vrst ter na ohranjanje biotske pestrosti. V zadnjih desetletjih so kmetijske prakse in intenzivno vzdrževanje odvodnih jarkov ta občutljiv sistem močno spremenili, kar predstavlja pomembno grožnjo za obstoj mokrotnih travnikov.
Za boljše razumevanje vplivov teh sprememb in učinkov izvedenih ukrepov se na območju izvajajo številne meritve in monitoring. Dijakom je bil prestavljen tudi piezometer, s katerim izvajamo hidrološki monitoring, potreben za oceno vpliva vodnega režima na dinamiko emisij toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida (CO₂) in metana (CH₄).
Pri predstavitvi se je dr. Boštjanu Maliju pridružila Barbara Vidmar iz Krajinskega parka Ljubljansko barje. Dijakom je predstavila zgodovino nastanka barja, njegovo biotsko pestrost ter pomen ohranjanja in varovanja rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na ta edinstven prostor.
Udeleženci so si ogledali tudi merilno napravo za spremljanje tokov toplogrednih plinov, s katero raziskovalci pridobivajo podatke o vplivu upravljanja vodnega režima na emisije iz tal.
Slika 1: dr. Boštjan Mali (GIS) in Barbara Vidmar (KP Ljubljansko barje) med predstavitvijo ukrepov na pilotnem območju Ljubljansko barje (foto: A. Simčič).
Naravoslovni dan na Kočevskem
10. junija 2026 smo na pilotnem območju Dolnje Ložine gostili 45 dijakov programa gozdarski tehnik iz Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna. Dijakom smo predstavili ukrepe, ki jih v okviru projekta izvajamo za blaženje podnebnih sprememb ter krepitev sposobnosti vezave ogljika naših gozdov.
Pilotno območje predstavlja primer dobre prakse obnove gozda po naravnih ujmah. Na območju je v preteklosti prevladoval smrekov gozd, ki so ga močno prizadeli vetrolomi, napadi podlubnikov in drugi vplivi podnebnih sprememb. Zato smo leta 2020 na tem območju zasnovali nov, vrstno pester mešan gozd, ki bo v prihodnosti tvoril stabilnejši in bolj odporen gozdni sestoj, prilagojen spreminjajočim se razmeram okolja. Takšni gozdovi imajo pomembno vlogo tudi pri dolgoročnem kopičenju zalog ogljika in ohranjanju ekosistemskih storitev.
Dr. Gregor Božič je dijakom predstavil inovativen pristop umetne obnove gozdov, ki temelji na petih ključnih korakih načrtovanja in izvedbe sadnje z mislijo na prihodnost. Spoznali so, kako poteka zasnova umetne sadnje, izbor drevesnih vrst ter spremljanje uspešnosti obnove. Predstavili smo jim tudi gojitvene ukrepe, s katerimi dolgoročno vzdržujemo vrstno pestre in rastiščnim razmeram prilagojene gozdne sestoje.
Terenski ogled je mladim ponudil vpogled v praktične rešitve, s katerimi se gozdarstvo danes odziva na izzive podnebnih sprememb. Hkrati so lahko spoznali, kako pomembno je povezovanje znanja, raziskav in dobrih praks za zagotavljanje odpornih gozdov tudi za prihodnje generacije.
Ob zaključku dogodka smo udeležencem obeh naravoslovnih dni razdelili promocijske materiale projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, med drugim nogavice iz modala – trajnostnega celuloznega vlakna, pridobljenega iz lesa, ki simbolično povezuje gozd, trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in vsakdanje življenje.
Slika 2: Dijaki SGLŠ Postojna na obisku pilotnega območja v Dolnjih Ložinah pri Kočevju (foto: G. Božič).
