Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE4ADAPT pripravlja načrte za izvedbo prilagoditvenih ukrepov na področju gozdov in rabe zemljišč na pilotnih območjih, ki so bila prepoznana kot še posebej izpostavljena posledicam podnebnih sprememb - na Krasu ter na območjih nižinskih hrastovih in zasmrečenih gozdov.
Na Krasu, v občinah Komen, Miren - Kostanjevica in Sežana, so bili med ključnimi podnebnimi izzivi na prvi delavnici prepoznani: suše, visoke temperature in vse večja nevarnost gozdnih požarov. V občinah Kostanjevica na Krki, Brežice, Kočevje in Slovenska Bistrica pa deležniki za nižinske hrastove in zasmrečene gozdove izpostavili predvsem suše, ekstremne temperature in bolezni ter škodljivce. Pri načrtovanju ukrepov se zato upoštevajo ranljivost, tveganja in posebnosti posameznih območij.
Sodelovanje deležnikov pri oblikovanju ukrepov
Pomemben korak pri pripravi načrtov za izvedbo prilagoditvenih ukrepov sta bili septembrski participativni delavnici v Sežani in Kostanjevici na Krki. Delavnica v Sežani je potekala 21. septembra, delavnica v Kostanjevici na Krki pa 30. septembra 2026. Skupaj se ju je udeležilo 60 predstavnikov občin, javnih zavodov, raziskovalnih ustanov, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, naravovarstva, prostorskega načrtovanja in civilne družbe.
Delavnici sta bili nadaljevanje prvih participativnih delavnic, izvedenih konec leta 2025 in v začetku leta 2026, na katerih so bile prepoznane ključne nevarnosti in tveganja. Namen tokratnih delavnic je bil skupaj z deležniki opredeliti prednostne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam ter jih podrobneje oblikovati.
Od prepoznanih izzivov do prednostnih ukrepov
Udeleženci so najprej s prednostnim točkovanjem iz nabora predlaganih ukrepov izbrali ukrepe, ki jih na posameznem območju prepoznavajo kot najpomembnejše za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb. V nadaljevanju so v skupinah posamezne ukrepe podrobneje oblikovali ter opredelili in ocenili njihovo učinkovitost in izvedljivost, potrebna sredstva in možne izvajalce, posredne koristi, morebitne neželene učinke ter možnost njihove uporabe tudi na drugih območjih.
Na Krasu so bili v ospredju predvsem ukrepi za zmanjševanje požarne ogroženosti z ustreznim upravljanjem gozdov in krajine, izboljšanjem protipožarne infrastrukture, prilagajanjem vegetacije in drevesne sestave podnebnim razmeram, podnebno prilagojena obnova požarišč ter preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin. Za nižinske hrastove in zasmrečene gozdove pa so bili med prednostne ukrepe uvrščeni prilagajanje obnove gozdov spremenjenim razmeram, oblikovanje bolj odpornih in raznolikih gozdnih sestojev, krepitev njihovega zdravja ter ohranjanje in izboljšanje vodnega režima.
Pomemben korak pri pripravi načrtov
Participativni pristop, ki vključuje skupno prepoznavanje in vrednotenje prednostnih ukrepov ter njihovo nadaljnje oblikovanje v sodelovanju z različnimi deležniki, omogoča povezovanje strokovnega znanja z izkušnjami, potrebami in poznavanjem prostora. Pri tem se upoštevajo različni pogledi in interesi ter preverja izvedljivost predlaganih ukrepov v praksi. Na ta način nastaja podlaga za pripravo bolj usklajenih, sprejemljivih in izvedljivih načrtov, ki poleg strokovnih ocen upoštevajo tudi posebnosti posameznih območij in potrebe lokalnega okolja.
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije bomo na podlagi rezultatov delavnic nadaljevali pripravo načrtov izvedbe prednostnih prilagoditvenih ukrepov za pilotna območja izbranih občin. Naslednji korak bo izvedba ocene stroškov in koristi za vsak izbran ukrep. Nekateri od prednostnih ukrepov bodo nato v nadaljevanju projekta LIFE4ADAPT na izbranih območjih tudi pilotno izvedeni.
