Laboratorij za divjad in lovstvo
deluje v okviru Oddelka za gozdno ekologijo.
Vodja laboratorija: Katarina Flajšman
Tel.: +386 1 200 78 63
Fax.: +386 1 257 35 89
Laboratorij za divjad in lovstvo (LDL) je specializiran laboratorij z večletnimi izkušnjami pri določanju razmnoževalnega potenciala samic prostoživečih parkljarjev (srnjad, divji prašič, jelenjad) in tudi nekaterih drugih vrst (lisica).
Področja dela
- Raziskave razmnoževalnega potenciala samic različnih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali
- Določanje oz. ocenjevanjem starosti parkljarjev po metodi izraščenosti in obrabljenosti zob
- Pridobivamo in obdelujemo tudi podatke o morfometričnih znakih prostoživečih parkljarjev
- Sodelovanje z upravljavci lovišč na območju celotne Slovenije za namene različnih analiz
Razmnoževalni potencial
V laboratoriju izvajamo raziskave razmnoževalnega potenciala samic različnih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali, npr. na podlagi makroskopskega pregleda vzorcev rodil. Imamo večletne izkušnje pri določanju razmnoževalnega potenciala samic prostoživečih parkljarjev (srnjad, divji prašič, jelenjad) in tudi nekaterih drugih vrst (lisica).
Uporabljamo sledeče metode:
- ugotavljanje prisotnosti in štetje rumenih telesc (Corpora lutea) v jajčnikih;
- štetje placentalnih brazd;
- ugotavljanje prisotnosti in štetje zarodkov v maternicah;
- določanje spola zarodkov.
Podrobneje o raziskavi "Ugotavljanje razmnoževalnega potenciala srnjadi v Sloveniji"
Določanje starosti
Ukvarjamo se z makroskopskim določanjem oz. ocenjevanjem starosti parkljarjev po metodi izraščenosti in obrabljenosti zob. Na podlagi pregleda zob in čeljustnic parkljarjev ugotavljamo tudi prisotnosti različnih obolenj in anomalij, ki odražajo izpostavljenost osebkov različnim dejavnikom stresa in/ali stanje okolja, v katerem živijo (npr. hipoplazija sklenine, aktinomikoza oz. zobni osteomielitis, parodontoza).
Vzorčenje
V sodelovanju z upravljavci lovišč na območju celotne Slovenije za namene različnih analiz vzorčimo tkiva in različne dele divjadi ter ostalih večjih vrst prostoživečih živali:
- rodila za raziskave razmnoževalnega potenciala samic (npr. srnjad, divji prašič, šakal);
- različna tkiva za potrebe genetskih analiz (srnjad, divji prašič, jelenjad, lisica, šakal) in analiz stabilnih izotopov (šakal);
- čeljustnice parkljarjev za določanje starosti in ugotavljanje prisotnosti anomalij žvekalnega aparata;
- zobe glodavcev (nutrija, veverica) in poljskih zajcev za raziskave elementarne zgradbe sklenine in zobovine.
Preučevanje morfometričnih znakov
Pridobivamo in obdelujemo tudi podatke o morfometričnih znakih prostoživečih parkljarjev (telesna masa, velikost različnih delov skeleta, morfometrija čeljustnic itd.) kot kazalnikih stanja v populacijah, biološko-evolucijskih značilnostih populacij in vrst ter kazalnikih v adaptivnem upravljanju s populacijami divjadi.