Čeprav imajo gozdovi v Sloveniji še vedno ključno vlogo pri vezavi ogljika, pomemben prispevek k zmanjševanju toplogrednih plinov predstavljajo tudi zmerno upravljani travniki, ki poleg ponora ogljika ohranjajo tudi visoko biotsko raznovrstnost. Povprečen hektar travnika tako predstavlja ponor oz. zalogo približno 94 ton organskega ogljika. V projektu LIFE IP CARE4CLIMATE se na pilotnih območjih Goričkega posvečamo raziskovanju vpliva različnih praks upravljanja travišč na emisije toplogrednih plinov. S pomočjo merilnih naprav, ki jih je razvil Laboratorij za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije, zbiramo podatke o tem, kako različni načini košnje ali paše vplivajo na količino izpustov, zlasti ogljikovega dioksida.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ni osredotočen zgolj na pilotne dejavnosti, temveč velik poudarek namenja tudi izobraževanju. V okviru teh prizadevanj smo 9. julija 2025 izvedli terensko delavnico, na kateri smo predstavili pomen travnikov za ohranjanje narave in prilagajanje na podnebne spremembe. Delavnice se je udeležilo 17 udeležencev, ki so skozi praktične vsebine spoznavali načine in izzive trajnostnega upravljanja travniških površin. Med udeleženci so bili študenti z raziskovalnega tabora projekta LIFE FOR SEEDS, katerega cilj je ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji prek vzpostavitve semenske banke in obnovo ogroženih habitatov.
Terenska delavnica se je začela v Motvarjevcih, kjer je dr. Boštjan Mali z Gozdarskega inštituta Slovenije udeležencem predstavil cilje in potek projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Goričkem ter pojasnil vlogo sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) pri doseganju podnebnih ciljev.
Sledil je voden ogled travnikov ob učni poti »Pot metuljev«. Kristjan Malačič z Javnega zavoda Krajinski park Goričko (KP Goričko) je poudaril pomen mokrotnih in vrstno raznolikih travnikov, ki se vse pogosteje soočajo z izzivi, kot so zaraščanje, intenzivno kmetijstvo in širjenje invazivnih vrst. Posebna pozornost je bila namenjena redkim in ogroženim vrstam metuljev, kot so travniški postavnež (Euphydryas aurinia) in vrste iz rodu mravljiščarjev (Phengaris spp.), za katere v parku vlagajo velike napore v njihovo ohranjanje. Med ukrepi izstopa ohranjanje nekošenih pasov okoli najdenih gnezd gosenic travniškega postavneža, s čimer prispevajo k preživetju te občutljive vrste. Na Goričkem je namreč travniški postavnež prisoten le še na območju travnikov pri Motvarjevcih, pri čemer je približno polovica teh površin v upravljanju Javnega zavoda Krajinski park Goričko.
Monika Matjašec (JZ KP Goričko) je v nadaljevanju skupaj s Polono Božič (DOPPS) na kratko predstavila projekt LIFE FOR SEEDS, ogledali pa smo si tudi mokrotni travnik, ki bo en izmed poskusnih t.im. “recipientskih travnikov” v projektu: nanj bodo poskusno sejali v projektu nabrano travno mešanico.
Udeleženci so si ogledali tudi testne ukrepe za obvladovanje invazivne tujerodne rastline – tujerodne zlate rozge, ki jih v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvaja KP Goričko. Ukrepe je predstavil Kristjan Malačič. Na poskusnem poligonu preizkušajo različne metode, med drugim večkratno košnjo, mulčenje ter sejanje travne mešanice z domorodnimi vrstami. Čeprav bodo končni rezultati znani šele v prihodnjem letu, trenutno zbrani podatki kažejo, da je metoda večkratne košnje že obetavna pri omejevanju širjenja zlate rozge.
Drugi del terenske delavnice je potekal pri Dolencih, kjer je na suhem travniku nameščena naprava za spremljanje emisij toplogrednih plinov. Z njo merimo, kako različna pogostost košnje (3-4 x na leto ali 1 x na leto) vpliva na emisije. Naprava se premika po tračnicah in s premično sondo meri izpuste toplogrednih plinov na košeni in nekošeni površini, kar omogoča neposredno primerjavo in boljše razumevanje vpliva različnih načinov upravljanja. Dodatni dve napravi sta nameščeni še na vlažnem travniku v bližini, kjer se spremlja učinek kombinacije košnje in paše. Dr. Mali je udeležencem podrobneje pojasnil delovanje naprav ter izpostavil pomen razumevanja ogljikovega kroženja na travnatih površinah.
Zaključek delavnice je udeležencem ponudil priložnost za poglobljeno razumevanje vloge travnikov pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter pri blaženju podnebnih sprememb. Z aktivnostmi projekta LIFE IP CARE4CLIMATE si prizadevamo prispevati k oblikovanju družbe, ki prepoznava pomen trajnostnega upravljanja naravnih virov in se zna odgovorno odzivati na okoljske izzive sodobnega časa.
