V petek, 17. aprila 2026, je Gozdarski inštitut Slovenije gostil delegacijo Chinese Academy of Forestry (CAF). Obisk je potekal v okviru krepitve bilateralnega sodelovanja ter aktivnosti projekta TRANSFORMIT.
Program so otvorili pozdravni nagovori predstavnikov Gozdarskega inštituta Slovenije, Chinese Academy of Forestry ter Zavoda za gozdove Slovenije. Udeleženci so se seznanili z dejavnostmi GIS ter razpravljali o možnostih nadaljnjega znanstvenega in strokovnega sodelovanja med institucijami.
Sledila so strokovna predavanja s področij trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, obnove gozdov v spreminjajočih se okoljskih razmerah, monitoringa gozdov ter bioekonomskih vidikov gozdarstva. Posebna pozornost je bila namenjena projektu TRANSFORMIT ter izmenjavi znanj in izkušenj med slovenskimi in kitajskimi partnerji. Prof. Zheng Yongqi je predstavil načrtovani dogodek International Workshop on Integrated Forest Management and Biodiversity Conservation (IFM), ki bo potekal od 15. do 17. julija 2026 v Pekingu. Program vključuje tudi dva terenska obiska v nacionalni naravni rezervat Bawangling v provinci Hainan in Liangshui Experimental Forest Farm v provinci Heilongjiang v času od 18. do 20. julija.
Delegacija je obiskala novi Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov na GIS, kjer smo jim predstavili raziskovalne in strokovne aktivnosti na področju semenarstva in drevesničarstva ter zdravja gozdov.
V soboto, 18. aprila 2026, smo za goste v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije organizirali terenski dan na Gorenjskem.
Program se je začel na ploskvi intenzivnega monitoringa gozdov (IM, ICP Forests Level II) na posestvu Brdo pri Kranju, kjer so bili udeleženci seznanjeni z metodiko spremljanja stanja gozdov v Sloveniji v okviru mednarodnega programa ICP Forests.
Naslednja postaja terenskega dne je bila na Pokljuki, na lokaciji Mrzli studenec pred prostori ZGS, kjer je bil predstavljen gozdnogospodarski načrt (GGN) območja ter praktično delo z marteloscopom. Udeleženci so se seznanili s sodobnimi pristopi načrtovanja in odločanja pri gospodarjenju z gozdovi.
Sledil je ogled območij, poškodovanih v vetrolomu aprila letos, kjer je potekala razprava o sanaciji gozdov ter prilagajanju gozdov na ujme in posledice podnebnih sprememb.
Terenski del programa se je zaključil z obiskom barja Goreljek na območju Triglavskega narodnega parka. Udeleženci so spoznali značilnosti visokega šotnega barja, ki velja za eno najjužnejših tovrstnih območij v Evropi. Predstavljeni so bili procesi nastajanja šote po zadnji poledenitvi, pomen šotnih mahov ter ekološka in naravovarstvena vrednost teh občutljivih mokriščnih habitatov.
Srečanje je poudarilo pomen mednarodnega povezovanja pri iskanju rešitev za izzive, povezane s podnebnimi spremembami, varstvom gozdov in trajnostnim upravljanjem naravnih virov.
Slika 1: Sejna soba na Gozdarskem inštitutu Slovenije, udeleženci srečanja
