V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE smo 4. junija 2025 v Dolnjih Ložinah pri Kočevju organizirali naravoslovni dan za 55 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna (SGLZŠ). Dogodek je bil namenjen ozaveščanju dijakov prvih in drugih letnikov smeri gozdarski tehnik o podnebnih spremembah ter vlogi gozdov pri njihovem blaženju.
Dijaki so si ogledali pilotno območje v lasti Slovenskih državnih gozdov (SiDG), kjer je bila leta 2020 v sklopu projekta obnovljenih 5 ha gozda z več kot 12.000 sadikami avtohtonih drevesnih vrst. Uporabljena je bila metoda sadnje v jedrih v kombinaciji z naravno obnovo. Ta pristop omogoča hitrejšo vzpostavitev mladih gozdnih sestojev, ki povečujejo ponore ogljikovega dioksida in tako prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.
Na terenskem ogledu je dr. Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) predstavil cilje in namen projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, dr. Gregor Božič (GIS), eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju obnove gozdov, pa je udeležencem podrobneje predstavil postopke obnove gozda na tem območju. Posebnost obnove v Dolnjih Ložinah je uporaba inovativnega pristopa sadnje dreves v jedrih, pri katerem so poleg ključnih gospodarsko pomembnih drevesnih vrst (navadna bukev, graden, bela jelka in gorski javor), vključene tudi plodonosne drevesne vrste (divja češnja, jablana, hruška, jerebika in glog), ki spodbujajo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. Nekdanji pretežno smrekov sestoj bo tako nadomeščen s stabilnejšim sestojem avtohtonih drevesnih vrst, prilagojenimi lokalnim rastiščnim razmeram. Več o inovativnem pristopu obnove: A Five-Step Framework for Creating Forests for the Future
Dr. Božič je izpostavil, da je bila kombinirana umetna in naravna obnova odziv na obsežne poškodbe gozda, ki jih je povzročil žledolom leta 2014, množičen pojav smrekovih podlubnikov v letih 2015 in 2016 in vetrolom leta 2017, ki so zdesetkali smrekove sestoje na neustreznih rastiščih. Predstavil je tudi pozitivne rezultate dosedanjih ukrepov obnove.
Vedoželjni dijaki SGLZŠ so z naravoslovnega dneva odšli bogatejši za dragocene izkušnje in znanja, ki jih bodo lahko uporabili na svoji nadaljnji poklicni poti. Tovrstni prikazi na terenu so namreč ključni za razumevanje kompleksnih okoljskih izzivov in učinkov trajnostnega gozdarstva. Ozaveščanje in izobraževanje mladih je pomemben korak pri oblikovanju nove generacije strokovnjakov, ki se bodo uspešno spopadali z izzivi prihodnosti.
Več o pilotnem območju na Kočevskem si lahko preberete na: https://www.gozdis.si/pilotna-obmocja_care4climate/kocevsko_c4c/.
