Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v okviru projekta READY (ARIS J4-70160) na raziskovalni ploskvi na Osankarici na Pohorju namestili sodobne TreeTalker naprave, s katerimi bomo spremljali debelinsko rast in pretok vode v drevesih pri treh ključnih drevesnih vrstah: navadni smreki, jelki in bukvi.
Skupaj smo namestili 18 TreeTalker naprav, in sicer na drevesa z različnim kompeticijskim statusom — od dominantnih dreves z ugodnejšim položajem v sestoju do utesnjenih dreves, ki so bolj omejena zaradi konkurence s sosednjimi drevesi. Tako bomo lahko podrobneje preučili, kako položaj posameznega drevesa v sestoju vpliva na njegovo rast, vodni režim in sposobnost odzivanja na okoljske razmere.
TreeTalker naprave omogočajo zelo podrobno spremljanje ključnih ekofizioloških procesov v drevesih. Z njimi bomo spremljali predvsem debelinsko rast debla in pretok vode po deblu, kar nam omogoča boljše razumevanje povezave med rastjo, porabo vode in odzivom dreves na vremenske razmere. Poleg meritev na drevesih bomo spremljali tudi sončno sevanje na odprtem prostoru ter stanje vode v tleh, kar bo omogočilo celovitejšo oceno rastnih razmer na raziskovalni ploskvi.
Posebna prednost teh naprav je, da podatke pridobivamo skoraj v realnem času, saj se meritve prenašajo preko mobilnega omrežja. To nam omogoča sprotno spremljanje dogajanja v sestoju in boljše razumevanje odzivov dreves med različnimi vremenskimi dogodki, kot so sušna obdobja, vročinski valovi ali obdobja intenzivnejše rasti.
Raziskava bo predvidoma potekala dve rastni sezoni, kar nam bo omogočilo primerjavo odzivov dreves v različnih vremenskih razmerah. Še posebej nas zanima, kako se drevesa z različnim kompeticijskim statusom spopadajo z vse pogostejšimi podnebnimi ekstremi, predvsem s sušo in visokimi temperaturami.
Pohorje ima izjemen pomen za slovensko gozdarstvo, hkrati pa predstavlja pomembno območje za uspevanje smreke, jelke in bukve v Sloveniji. Prav zato je Osankarica zelo primerna raziskovalna lokacija za preučevanje odzivov gozdnih dreves na spreminjajoče se podnebne razmere.
Pridobljeni podatki bodo pomembno prispevali k boljšemu razumevanju odpornosti gozdov ter k razvoju znanstveno podprtih pristopov za prilagajanje gospodarjenja z gozdovi na prihodnje podnebne razmere.
