Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov
Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine
Vodja oddelka: dr. Andreja Ferreira
Tel.: +386 1 200 78 27, Fax.: +386 1 257 35 89
FOTO1
Pregledna karta razporeditev ploskev spremljanja poškodovanosti gozdov na sistematični mreži 16 x 16 km in 4 x 4 km.
FOTO2
puščica
FOTO4
Izmera smeri in oddaljenosti dreves od središča ploskve.
FOTO5
Popisovanje lišajev (bioindikatorjev stanja okolja) na drevesni skorji.
Popis stanja gozdov
Snemanje podatkov se izvaja na ploskvah KPP (P=20 ar) in M6 (Slika 2), le-te pa so razporejene na mreži 16 x 16 km oz. 4 x 4 km, na območju celotne Slovenije.
Znaki vezani na ploskev KPP:
- PODATKI O PLOSKVI: zaporedna številka, GPS koordinate, ekspozicija, razvojna faza, rastišče, skalovitost itd.
- PODATKI O DREVJU: drevesna vrsta, prsni obseg drevesa, drevesna višina, osutost krošnje itd.
- PODATKI O ODMRLI LESNI BIOMASI: drevesna vrsta, obseg, višina/dolžina, stopnja razkrojenosti itd.
- PODATKI O TANKEM ŽIVEM DREVJU: drevesna vrsta, prsni premer, višina itd.
- POPIS STANJA LIŠAJSKE OBRASTI: prisotnost in pokrovnost lišajev in mahov.
- Znaki vezani na ploskev M6:
- PODATKI O DREVJU: drevesna vrsta, osutost krošnje, opis poškodb drevesa itd.
FOTO6
Nekaj primerov ocene osutosti drevesne vrste smreke (Picea abies).
Poškodovanost gozdov in ocena stanja krošenj
Snemanja potekajo v Sloveniji že od leta 1985. Podatki poškodovanosti se zbirajo vsako leto na ploskvah, ki so preko Slovenije sistematično razporejene po celotnem gozdnem prostoru na vzorčni mreži 16 × 16 km, periodično pa na mreži 4 × 4 km (leta 1995, 2000, 2007 in 2012).
Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnemu sistematičnemu vzorčenju v grozdih (»cluster sampling«), kjer vsak grozd sestoji iz štirih ploskev po šest dreves. Postopek ocenjevanja osutosti poteka v dveh fazah. V prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določi vzorčna drevesa, v drugi pa se izbranim drevesom oceni osutost in popišejo poškodbe.
FOTO7
Izmera odmrle lesne biomase na vzorčnih ploskvah.
Ocena stanja krošenj
Stanje krošnje se ocenjuje s kazalcem osutosti krošnje. Osutost je okularno ocenjen delež (v odstotkih) manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja, ki raste na enakem rastišču. Ocenjuje se na pet odstotkov natančno.