Genetska raznovrstnost je ključna za prilagajanje vrst na podnebne spremembe. Mednarodna raziskava pa kaže, da je trenutni monitoring genetske raznovrstnosti v Evropi nepopoln in nezadosten. Predlaga nov pristop za prepoznavanje in določanje pomembnih geografskih območij, na katera je treba tak monitoring osredotočiti.

Poudarki:

  • Genetska raznovrstnost  živali in rastlin je bistvena za njihovo prilagajanje podnebnim spremembam.
  • Trenutno spremljanje te raznovrstnosti je neustrezno in lahko privede do izgube pomembnih genskih različic.
  • Raziskava, v kateri je sodeloval Gozdarski inštitut Slovenije, podaja informacijo, kje v Evropi je treba spremljati genetsko raznovrstnost.
  • Raziskava potrjuje, da je na mednarodni ravni nujno potrebno boljše spremljanje vrst in njihove genetske  raznovrstnosti.

 

Vsako živo bitje na našem planetu se od drugih bitij razlikuje po majhnih razlikah v dednem materialu. Ko se okolje spremeni in postane neugodno za populacije vrst (rastlin in živali), jim genetske posebnosti omogočijo, da se prilagodijo novim razmeram, namesto da bi izumrle ali se morale preseliti v druge habitate. Preprosto povedano, genetska raznovrstnost je eden od ključnih dejavnikov za preživetje vrst. Mednarodna konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) je leta 2022 poudarila potrebo po zaščiti genetske raznovrstnosti, ki jo najdemo v prostoživečih vrstah, saj je bila le-ta v preteklosti na splošno zanemarjena.

Marija Prelog: Fagus sylvatica, razvoj listov

Globalno segrevanje povzroča velik pritisk na številne vrste v Evropi, zlasti na tiste, katerih populacije so na ekoloških mejah njihovega območja razširjenosti. Njihovo preživetje je odvisno od sposobnosti vrst, da preživijo vročino ali sušo, pa tudi od novih vrst, ki kolonizirajo njihove habitate. Genetsko raznovrstnost moramo oceniti in jo spremljati ravno v teh mejnih ekoloških razmerah, da bi lahko predvideli zmožnost vrst za preživetje.

V mednarodni študiji, ki je bila objavljena v reviji Nature Ecology & Evolution, in v kateri je sodeloval Gozdarski inštitut Slovenije, smo preučili mornitoring genetske raznovrstnosti v Evropi. Dr. Marjana Westergren in mag. Katja Kavčič Sonnenschein sta aktivno sodelovali pri razvoju raziskave in članka. Rezultati so pokazali, da so prizadevanja za spremljanje genetske raznovrstnosti v Evropi nepopolna in jih je treba dopolniti.

Z analizo vseh programov genetskega monitoringa v Evropi je raziskava pokazala, da moramo genetski monitoring okrepiti predvsem v jugovzhodni Evropi, v Turčiji in na Balkanu. "Brez boljšega monitoringa genetske raznovrstnosti v Evropi tvegamo izgubo pomembnih genetskih različic," pravi Peter Pearman, glavni avtor študije. Z boljšim monitoringom bi bilo mogoče odkriti območja, ugodna za te različice, in jih zaščititi, da bi ohranili genetsko raznovrstnost, ki je bistvena za dolgoročno preživetje vrst. Nekatere od teh ogroženih vrst zagotavljajo tudi neprecenljive storitve za ljudi, kot so opraševanje poljščin, zatiranje škodljivcev, čiščenje vode in uravnavanje podnebja.

V študiji je sodelovalo 52 znanstvenikov iz 60 univerz in raziskovalnih inštitutov iz 31 držav. Rezultati kažejo, da je treba evropske programe monitoringa genetske raznovrstnosti sistematično prilagoditi tako, da bodo zajemali vse okoljske gradiente ter vse občutljive regije in regije z visoko biotsko raznovrstnostjo.  Glede na nedavne dogovore o zaustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti, katerih podpisnica je tudi Slovenija, raziskava opozarja, da je na mednarodni ravni nujno potreben boljši monitoring vrst, še posebej njihove genetske raznovrstnosti. To bi omogočilo boljše načrtovanje rabe tal ter boljšo podporo ukrepom za ohranjanje in obnavljanje ekosistemov, ki pomagajo zagotavljati obstojnost vrst in storitev, ki jih te zagotavljajo.

  • Pearman, P.B., Broennimann, O., Aavik, T. et al. Monitoring of species’ genetic diversity in Europe varies greatly and overlooks potential climate change impacts. Nat Ecol Evol (2024). https://doi.org/10.1038/s41559-023-02260-0

 

Kontakt: