Pilotno območje Ljubljansko barje
Na pilotnem območju Ljubljansko barje želimo izboljšati upravljanje mokrišč, ki imajo velik potencial za blaženje podnebnih sprememb, hkrati pa tudi veliko naravovarstveno vrednost. Preizkušamo, kako spremenjeni vodni režim vpliva na bilanco toplogrednih plinov ter na biotsko raznovrstnost travnikov.
Mokrotni travniki so življenjski prostor mnogih ogroženih rastlinskih vrst ter redkih in mednarodno ogroženih živalskih vrst. Še posebej pomembni so za dnevne metulje ter nekatere travniške vrste ptic. Biotska in krajinska raznovrstnost na Ljubljanskem barju pa v zadnjih desetletjih močno upadata.
Na življenjske razmere rastlinskih in živalskih vrst na Ljubljanskem barju ima največji vpliv vodni režim. Ta pa se predvsem zaradi urbanizacije in kmetijstva močno spreminja. Opuščanje kmetijske pridelave na eni strani vodi v zaraščanje kmetijskih površin. Na drugi strani pa povečanje kmetijske proizvodnje s spreminjanjem mokrotnih travniških habitatov v visoko produktivne travniške njive ogroža obstoj redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Posledica intenzivnejšega načina kmetovanja je tudi zaraščanje travnikov zaradi opuščanja košnje travnikov z manjšim proizvodnim potencialom. Vegetacijo Ljubljanskega barja v zadnjem času ogrožajo tudi invazivne tujerodne rastlinske vrste. Veliko nevarnost za spremenjene razmere pomenijo tudi protipoplavni ukrepi in nepravilno vzdrževani vodotoki ter melioracijski jarki.
Mokrišča imajo zelo pomembno vlogo tudi pri blaženju podnebnih sprememb. V toplih dneh vlaga iz barjanskih tal izhlapeva in s tem hladi ozračje. Velik delež organske snovi v šotnih plasteh barjanskih tal kopiči ogromne količine ogljika. Šotišča pokrivajo samo 3 % kopnega, vendar je v njih shranjenih 30 % vsega ogljika na svetu. Ohranjanje tal in ukrepi za povečevanje vsebnosti talne organske snovi so zato pomemben prispevek za zmanjševanje CO2 v atmosferi.
Cilj
Prispevati želimo k izboljšanju upravljanja mokrišč na Ljubljanskem barju, kjer v rabi zemljišč prevladujejo trajni oz. barjanski travniki. Preizkušamo različne metode revitalizacije mokrotnih travnikov. Pri tem nas zanima, kako bo spremenjeni vodni režim vplival na bilanco toplogrednih plinov in na biotsko raznovrstnost travnikov.
Dejavnosti
Na pilotnem območju Ljubljansko barje preizkušamo več metod revitalizacije mokrotnih travnikov. Pilotno območje zajema tri skupine med seboj povezanih zemljišč v skupni površini 7,64 ha. V tri terciarne jarke smo namestili devet zapornic, ki zadržujejo viške vode v jarkih. V dveh jarkih v skupni dolžini približno 160 m izvajamo ukrepe za zadrževanje vode s pomočjo kontroliranih izpustov. Na dodatnih 800 m terciarnih jarkov pa opuščamo njihovo redno čiščenje.
Vsi predlagani ukrepi imajo na podlagi primerljivih območij lokalen vpliv. Takšen pristop je koristen predvsem v primerih, ko revitalizirano območje ni sklenjeno in zaradi razdrobljenega lastništva parcel ni mogoče izvesti revitalizacije na celotnem območju.
Za spremljanje emisij toplogrednih plinov smo v letih 2020 in 2021 namestili štiri merilne naprave, ki smo jih razvili in izdelali v Laboratoriju za elektronske naprave na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Dve napravi smo postavili na mokrotna tla in dve na kontrolna, bolj sušna tla istega travnika, kamor ne seže vpliv nameščenih zapornic. Naprave, ki se koračno pomikajo po tračnicah, na različnih mestih neprekinjeno beležijo podatke o emisijah ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4). To je prva tovrstna raziskava na slovenskih mokriščih, tuje raziskave pa kažejo, da so za zamočvirjena območja, v primerjavi z bolj sušnimi, statistično značilne manjše emisije CO2 in večje emisije CH4.
Vpliv ukrepov na biotsko raznovrstnost spremljamo s popisi vegetacije. Prvi popis je bil izveden v letu 2020, drugi bo v letu 2025.
Izvedli smo tudi vzorčenje tal, na podlagi katerega bomo ugotovili zaloge ogljika v tleh, te podatke pa bomo uporabili tudi za razumevanje dinamike ogljika v tleh.
Z namestitvijo petih piezometrov (tj. merilnik tlaka porne vode) smo vzpostavili tudi dodatni hidrološki monitoring, s katerim merimo količino padavin in višino talne vode. Dodatni monitoring na območju izvajanja ukrepov je bil potreben za oceno vpliva vodnega režima na dinamiko izpustov CO2 in CH4. Skupaj z obstoječim hidrološkim monitoringom, ki je bil v KP Ljubljansko barje vzpostavljen leta 2013, bo zagotavljal tudi boljše podatke in informacije za ugotovitev celostne hidrološke podobe, kar bo podlaga za učinkovitejše gospodarjenje z mokrotnimi travniki Ljubljanskega barja.
