Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov

Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine
Vodja oddelka: dr. Andreja Ferreira
Tel.: +386 1 200 78 27, Fax.: +386 1 257 35 89

FOTO1
Pregledna karta razporeditev ploskev spremljanja poškodovanosti gozdov na sistematični mreži 16 x 16 km in 4 x 4 km.

FOTO2
puščica

FOTO4
Izmera smeri in oddaljenosti dreves od središča ploskve.

FOTO5
Popisovanje lišajev (bioindikatorjev stanja okolja) na drevesni skorji.

Popis stanja gozdov

Snemanje podatkov se izvaja na  ploskvah KPP (P=20 ar) in M6 (Slika 2), le-te pa so razporejene na mreži 16 x 16 km oz. 4 x 4 km, na območju celotne Slovenije.
Znaki vezani na ploskev KPP:

  • PODATKI  O  PLOSKVI:  zaporedna  številka,  GPS koordinate, ekspozicija, razvojna faza, rastišče, skalovitost itd.
  • PODATKI O DREVJU: drevesna vrsta, prsni obseg drevesa, drevesna višina, osutost krošnje itd.
  • PODATKI O ODMRLI LESNI BIOMASI: drevesna vrsta, obseg, višina/dolžina, stopnja razkrojenosti itd.
  • PODATKI O TANKEM ŽIVEM DREVJU: drevesna vrsta, prsni premer, višina itd.
  • POPIS STANJA LIŠAJSKE OBRASTI: prisotnost in pokrovnost lišajev in mahov.
  • Znaki vezani na ploskev M6:
  • PODATKI  O  DREVJU:  drevesna  vrsta,  osutost krošnje, opis poškodb drevesa itd.

FOTO6
Nekaj primerov ocene osutosti drevesne vrste smreke (Picea abies). 

Poškodovanost gozdov in ocena stanja krošenj

Snemanja potekajo v Sloveniji že od leta 1985. Podatki poškodovanosti se zbirajo vsako leto na ploskvah, ki so preko Slovenije sistematično razporejene po celotnem gozdnem prostoru na vzorčni mreži 16 × 16 km, periodično pa na mreži 4 × 4 km (leta 1995, 2000, 2007 in 2012).
Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnemu sistematičnemu vzorčenju v grozdih (»cluster sampling«), kjer vsak grozd sestoji iz štirih ploskev po šest dreves. Postopek ocenjevanja osutosti poteka v dveh fazah. V prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določi vzorčna drevesa, v drugi pa se izbranim drevesom oceni osutost in popišejo poškodbe.
 
FOTO7
Izmera odmrle lesne biomase na vzorčnih ploskvah.

Ocena stanja krošenj

Stanje krošnje se ocenjuje s kazalcem osutosti krošnje. Osutost je okularno ocenjen delež (v odstotkih) manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja, ki raste na enakem rastišču. Ocenjuje se na pet odstotkov natančno.

Nazaj

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije