na glavno vsebino
Seznam projektov

Znanje za gospodaren odnos do narave (ZAGON)

Znanje za gospodaren odnos do narave (ZAGON)
Status
Aktiven
Oddelek
Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine
Partnerji
Občina Grosuplje (vodilni partner), Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za turizem in promocijo - Turizem Grosuplje, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, University College for Green Development (NOR)

Trajanje projekta:

20 mesecev (1. 9. 2022 - 30. 4. 2024)

Skupna vrednost projekta:

1.199.389,00 €

Financiranje:

Projekt se uvršča v prednostno področje Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo, njegovo izvedbo pa financirata Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (Finančni mehanizem EGP). Projekt je financiran v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. 

Glavni cilj projekta je dvigniti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb (PS), z izboljšanjem znanj in kompetenc deležnikov za njihovo upravljanje in izvedbo ukrepov za njihovo obnovo. Osredotočili se bomo predvsem na gozdove in mokrišča, za katera je značilen velik prispevek k blaženju PS. Vsa izbrana projektna območja so Natura 2000 območja, katerih tarčne kvalifikacijske vrste in habitatni tipi so v neugodnem ohranitvenem stanju in ki so v zadnjih 10 letih zaradi PS utrpeli veliko škodo oz. jih PS nadaljnje ogrožajo.

Specifični cilji projekta so:

  • Dvigniti znanje in zavest deležnikov o pomenu varovanja in ohranjanja ekosistemov in njihovih ekosistemskih storitev za blaženje posledic PS in prilagajanju nanje ter okrepiti njihove kompetence in sodelovanje pri njihovem upravljanju; to bomo dosegli z izvedbo celostne kampanje izobraževanja in ozaveščanja za različne ciljne skupine (DS T1).
  • Izboljšati stanje ekosistemov, prizadetih zaradi PS; to bomo dosegli s konkretnimi ukrepi za izboljšanje stanja ohranjenosti ekosistemov na 5 projektnih območjih: KP Radensko polje (kulturna krajina, ki združuje več ekosistemov hkrati), KP Rački ribniki-Požeg (mokrišče) SAC Menina (gozd, mokrišča), SPA Grintovci-podobmočje Turnovka (mokrišče) in SPA Grintovci-podobmočji Podolševa in Raduha (gozd).
  • Razviti nove pristope k načrtovanju upravljanja izbranih ekosistemov z vključevanjem ekosistemskih storitev; to bomo dosegli z razvojem in validacijo dveh modelov upravljanja ekosistemov – enovitega modela upravljanja za posamezne ekosisteme ter kompleksnega modela upravljanja za kulturno krajino, ki združuje več vrst ekosistemov hkrati (DS T3).

Rezultati projekta bodo:

  • 5 obnovljenih ekosistemov s skupno površino 46,15 hektarjev s popisanimi ekosistemskimi storitvami in predlaganimi modeli upravljanja (EMUE, KMUE);
  • 2 razvita nova modela upravljanja, ki bosta upoštevana pri pripravi 4 upravljavskih načrtov, in sicer: a) enovit model upravljanja za posamezne ekosisteme (EMUE) bo upoštevan pri pripravi pašnega načrta in gozdnogospodarskega načrta za Menino planino ter za osnutek NU za KP Rački ribniki-Požeg; b) kompleksen model upravljanja ekosistemov (KMUE) za kulturne krajine bo upoštevan pri pripravi osnutka NU za KP Radensko polje;
  • 1 izvedena kampanija izobraževanja in ozaveščanja, ki obsega 10 delavnic, 6 izobraževanj in terenskih ogledov, 1 seminar, 2 študijska obiska za različne ciljne skupine projekta, podprta s promocijskimi aktivnostmi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni;
  • 110 usposobljenih strokovnjakov, z nadgrajenim znanjem in kompetencami za izboljšano upravljanje ekosistemov.
  • 320 oseb, ki jih je direktno dosegla kampanja izobraževanja in ozaveščanja, s izboljšanim znanjem in razumevanjem pomena ekosistemskih storitev za upravljanje ekosistemov;

Glavni dolgoročni učinek projekta bo izboljšano stanje gozdnih ekosistemov in mokrišč, ki so jih prizadele PS ter njihova izboljšana odpornost nanje zaradi izboljšanega znanja in usposobljenosti deležnikov za njihovo upravljanje ter razvitih novih modelov upravljanja, ki upoštevajo ekosistemske storitve in krepijo prizadevanja za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti oz. vrstno in habitatno pestrih ekosistemov. Izvedena obnova ekosistemov bo okrepila oziroma ponovno vzpostavila njihovo naravno zmogljivost, da delujejo kot ponori atmosferskega CO2.

Glavne ciljne skupine projekta so upravljalci zavarovanih območij, izvajalci gospodarske dejavnosti na izbranih območjih, še posebej gozdarji, kmetovalci, pašne skupnosti in turistični sektor, lastniki zemljišč na izbranih območjih, lokalne skupnosti in posamezniki, obiskovalci območij Natura 2000, odločevalci in splošna javnost.

Projektne cilje bomo dosegli na podlagi sodelovanja ključnih deležnikov na področju upravljanja z zavarovanimi vrstami in gozdovi v Sloveniji. Partnerstvo povezuje lokalno upravo (GROSUPLJE), krajinski park (ZTG KPRP), državno strokovna institucija za varstvo narave ZRSVN, upravljalca gozdov ZGS in raziskovalno inštitucijo GIS. Kombinacija lokalnih in nacionalnih upravljavskih ravni, raziskovalnega in strokovnega sektorja in upravljalca krajinskega parka bo omogočala kakovostno izmenjavo strokovnih znanj ter razvoj novih modelov, ki bodo uporabni in prenosljivi tako na lokalni kot na nacionalni ravni.

Norveški partner HGUt z bogatimi izkušnjami na področju vključevanja vidika ekosistemskih storitev v upravljanje naravnih območij bodo sodelovali pri razvoju (DS T1) in validaciji (DS T3) novih modelov upravljanja, hkrati pa bodo svoje znanje in izkušnje delili s slovenskimi strokovnjaki. Gre za nadgradnjo že vzpostavljenega sodelovanja med GIS in HGUt na področju znanj o ekosistemskih storitvah. Projekt bo nudil priložnost poglobljenega sodelovanja in nadaljnjega mreženja med slovenskimi inštitucijami in HGUt ter njihovimi ključnimi partnerji na Norveškem in mednarodno.

SHIFT + A