Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije smo v letošnjih poletnih mesecih nadaljevali s terenskimi aktivnostmi na projektu LIFE-IP NATURA.SI. V juliju je pri nas gostoval strokovnjak za mahove (briolog), prof. dr. Marko Sabovljević z Univerze v Beogradu, ki je naš zunanji sodelavec na projektu. Njegova naloga v projektu je, da s pomočjo sodelavcev Gozdarskega inštituta Slovenije preveri stanje treh Natura 2000 vrst mahov, in sicer vrst Buxbaumia viridis, Dicranum viride, Hamatocaulis vernicosus (sin. Drepanocladus vernicosus). V okviru tega smo najprej pregledali posamezne predele v izbranih Natura 2000 območjih, v katerih so te vrste kvalifikacijske in jih najbolj verjetno pričakujemo. V izbranih Natura 2000 in tudi nekaterih drugih območjih smo z namenom ugotavljanja potencialne razširjenosti ciljnih vrst mahov, stanja njihovih populacij in njihove ekologije vzorčili pojavljanje teh mahov. O ciljnih Natura 2000 vrstah mahov, ki so hkrati zavarovani v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list št. 46/2004), je še posebej v zadnjih desetletjih razmeroma malo podatkov o razširjenosti in pojavljanju v Sloveniji, slabo pa je poznana tudi njihova ekologija. Za te vrste na nivoju naše države do sedaj tudi še ni bil vzpostavljen sistematični monitoring stanja ohranjenosti vrst in njihovih habitatov, zato je eden od ciljev tega projekta tudi razvoj in testiranje protokolov monitoringa izbranih vrst mahov.
Vrsti Buxbaumia viridis in Dicranum viride se pogosto pojavljata na odmrlem lesu različnih drevesnih vrst, zato smo raziskovanje njihovih potencialnih rastišč izvajali tudi v pragozdnih in gozdnih rezervatih. Vrsta Buxbaumia viridis se najpogosteje pojavlja na razpadajočih panjih in lesnih ostankih smreke ter drugih iglavcev. Glavni gostitelj vrste Dicranum viride pa so pogosto debla starejših bukev. Vrsto Hamatocaulis vernicosus največkrat najdemo v območjih plitvih voda, povirjih in nizkih barjih.
Kljub temu, da je vzorčenje ciljnih vrst mahov potekalo v precej sušnem, za mahove neugodnem obdobju, smo odkrili več kot deset novih njihovih lokalitet. Predvsem vrsti Dicranum viride in Hamatocaulis vernicosus je težje zanesljivo določevati na terenu, zato bo zunanji ekspert vzorce dodatno preveril v laboratoriju. Vzorčenje mahov ter razvoj in testiranje protokolov njihovega monitoringa bo predvidoma potekalo še nekaj let.
Več o poteku dela si preberite v novici na spletni strani Natura2000.
Slika 1: Briolog prof. dr. Marko Sabovljević pri terenski determinaciji mahov s priročno lupo. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 2: Briolog prof. dr. Marko Sabovljević pri iskanju vrste Dicranum viride na deblu bukve. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 3: Briolog prof. dr. Marko Sabovljević pri iskanju kvalifikacijskih vrst mahov na nizkem barju. (Foto: Lado Kutnar)
