Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en


Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov



Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine
Vodja oddelka: dr. Andreja Ferreira
Tel.: +386 1 200 78 27, Fax.: +386 1 257 35 89

FOTO1
Pregledna karta razporeditev ploskev spremljanja poškodovanosti gozdov na sistematični mreži 16 x 16 km in 4 x 4 km.

FOTO2
puščica


Trakt –  koncentrična KPP in M6 ploskve.

FOTO4
Izmera smeri in oddaljenosti dreves od središča ploskve.

FOTO5
Popisovanje lišajev (bioindikatorjev stanja okolja) na drevesni skorji.


Popis stanja gozdov


Snemanje podatkov se izvaja na  ploskvah KPP (P=20 ar) in M6 (Slika 2), le-te pa so razporejene na mreži 16 x 16 km oz. 4 x 4 km, na območju celotne Slovenije.
Znaki vezani na ploskev KPP:
  • PODATKI  O  PLOSKVI:  zaporedna  številka,  GPS koordinate, ekspozicija, razvojna faza, rastišče, skalovitost itd.
  • PODATKI O DREVJU: drevesna vrsta, prsni obseg drevesa, drevesna višina, osutost krošnje itd.
  • PODATKI O ODMRLI LESNI BIOMASI: drevesna vrsta, obseg, višina/dolžina, stopnja razkrojenosti itd.
  • PODATKI O TANKEM ŽIVEM DREVJU: drevesna vrsta, prsni premer, višina itd.
  • POPIS STANJA LIŠAJSKE OBRASTI: prisotnost in pokrovnost lišajev in mahov.
  • Znaki vezani na ploskev M6:
  • PODATKI  O  DREVJU:  drevesna  vrsta,  osutost krošnje, opis poškodb drevesa itd.

FOTO6
Nekaj primerov ocene osutosti drevesne vrste smreke (Picea abies). 


Poškodovanost gozdov in ocena stanja krošenj


Snemanja potekajo v Sloveniji že od leta 1985. Podatki poškodovanosti se zbirajo vsako leto na ploskvah, ki so preko Slovenije sistematično razporejene po celotnem gozdnem prostoru na vzorčni mreži 16 × 16 km, periodično pa na mreži 4 × 4 km (leta 1995, 2000, 2007 in 2012).
Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnemu sistematičnemu vzorčenju v grozdih (»cluster sampling«), kjer vsak grozd sestoji iz štirih ploskev po šest dreves. Postopek ocenjevanja osutosti poteka v dveh fazah. V prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določi vzorčna drevesa, v drugi pa se izbranim drevesom oceni osutost in popišejo poškodbe.
 
FOTO7
Izmera odmrle lesne biomase na vzorčnih ploskvah.


Ocena stanja krošenj


Stanje krošnje se ocenjuje s kazalcem osutosti krošnje. Osutost je okularno ocenjen delež (v odstotkih) manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja, ki raste na enakem rastišču. Ocenjuje se na pet odstotkov natančno.

Izpostavljeno












   





Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se