na glavno vsebino
Seznam projektov

Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah

Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah
Status
Zaključen
Vodja projekta
Oddelek
Oddelek za prirastoslovje in gojenje gozda
Vodja projetka: dr. Nikica Ogris
Oddelek Oddelek za varstvo gozdov
Sodelavci Ime in priimek    Vloga    Organizacija
dr. Nikica Ogris    vodja projekta    GIS
dr. Andrej Kobler    raziskovalec    GIS
dr. Maarten De Groot    raziskovalec    GIS
dr. Mitja Ferlna    raziskovalec    GIS
dr. Andreja Kavčič    raziskovalka    GIS
Jure Žlogar    strokovno tehnični sodelavec    GIS
Špela Jagodic    strokovna tehnična sodelavka    GIS
prof. dr. Maja Jurc    raziskovalka    BF
Roman Pavlin    raziskovalec    BF
dr. Tine Hauptman    raziskovalec    BF
Danijel Borkovič    strokovno tehnični sodelavec    BF
dr. Tatjana Veljanovski    raziskovalka    ZRC SAZU
dr. Žiga Kokalj    raziskovalec    ZRC SAZU
dr. Luka Zajec    raziskovalec    RACE KOGO
Marija Kolšek    raziskovalka    ZGS
dr. Tomaž Šturm    raziskovalec    ZGS
Partnerji
  • Gozdarski inštitut Slovenije
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
  • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
  • Zavod za gozdove Slovenije
  • Razvojni center koroškega gospodarstva

Domača stran projekta: http://www.zdravgozd.si/projekti/podlubniki/
 

Povzetek projekta

Podlubniki so najpogostejši in najpomembnejši škodljiv dejavnik smreke in jelke v Sloveniji. V letu 2015 je v Sloveniji prišlo do rekordne namnožitve smrekovih podlubnikov, kar je bilo pričakovana posledica žledoloma februarja leta 2014, obstoječih trendov naraščanja in rekordno toplih in suhih poletij. Izkazalo se je, da so ob tako obsežni namnožitvi dosedanje metode spremljanja številčnosti populacije smrekovih lubadarjev zastavljene pavšalno in zato niso zanesljive, ukrepi za uničevanje podlubnikov pa so se izkazali za neučinkovite oziroma neizvedljive.

Začetne znake napada dreves s podlubniki se ugotavlja okularno v okviru javne gozdarske službe, zaradi pregleda ogromnih površin to predstavlja veliko porabo časa. Zaradi velikih površin, težje dostopnih terenov se žarišča podlubnikov odkrijejo prepozno, ko podlubniki že izletijo iz napadenih dreves in nastane gospodarska škoda ter se tako poveča številčnost hroščev kakor tudi napadov dreves, kar vodi v še večjo gospodarsko škodo.

Opisano problematiko v predlaganem projektu delimo na tri sklope: (1) zaznava, spremljanje in nadzor nad sanacijo žarišč podlubnikov s pomočjo metod daljinskega zaznavanja kot so multispektralni posnetki (posnetki satelita in multikopterjev); (2) ocena ogroženosti iglavcev zaradi podlubnikov glede na različne ekološke razmere; (3) izboljšava sistema kratkoročne napovedi namnožitve smrekovih podlubnikov (kontrolne pasti s feromonskimi vabami) z razvojem in validacijo fenološkega modela smrekovih podlubnikov.

V okviru predlaganega projekta bomo uresničili naslednje cilje:

  1. preveriti uporabnost multispektralnih posnetkov gozdov za odkrivanje, spremljanje in prikazovanje žarišč podlubnikov ter prognoziranje razvoja žarišč podlubnikov in podajanje možnih ukrepov zoper prenamnožitev podlubnikov na podlagi analize multispektralnih posnetkov;
  2. vzpostaviti sistem nadzora nad učinkovitostjo sanacije žarišč pri širjenju podlubnikov s pomočjo multispektralnih posnetkov;
  3. izdelati študije uporabe multispektralnih kamer pri ugotavljanju zdravstvenega stanja dreves ter njihova primernost za samostojno uporabo v javni gozdarski službi, vključno s predvidenimi stroški;
  4. izdelati algoritme za določanje stopnje ogroženosti posameznih vrst iglavcev zaradi lubadarjev v različnih ekoloških razmerah;
  5. razviti in validirati model razvoja smrekovih podlubnikov v Sloveniji ter razvoj sistema za samodejni izračun predvidenega začetka rojenja spomladi in datuma konca razvoja prve generacije, do katerega se spremlja ulov za osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja;
  6. vzpostaviti sistem obveščanja krajevnih in območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije o pričetku rojenja in konca prve generacije osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja.
SHIFT + A