Večna pot 2, 1000 Ljubljana
Telefon: +386-1-200 7802
Fax: +386-1-257 3589
E-naslov: info@gozdis.si
Kako do nas?
sl
en

Gozd in les: Gozd in podnebne spremembe


Datum objave: 03.12.2019

Podnebne spremembe pustošijo po svetu in Slovenija pri tem ni izjema. Podnebje se je začelo naglo spreminjati, kar je najbolj opazno pri frekventnejših in intenzivnejših naravnih ujmah ter pri dvigu povprečne temperature (za 2 °C v zadnjih 6 desetletjih). Obstaja več podnebnih scenarijev, vsem pa je skupna napoved povečanih padavin v zimskem času, manjše število dni s snežno odejo, slednja pa bo tanjša.

Slika 1: Posvet Gozd in podnebne spremembe (foto: A. Simčič)

Na temo podnebnih sprememb in gozdov je v četrtek, 28. 11. 2019, v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti potekalo znanstveno srečanje Gozd in les: Gozd in podnebne spremembe. Organizatorji dogodka so bili 4. razred za naravoslovne vede in Svet za varovanje okolja SAZU ter Gozdarski inštitut Slovenije. Dogodek sta moderirala Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije in Katja Kavčič Sonnenschein iz Gozdarskega inštituta. Posvet smo začeli s pozdravnimi besedami prof. dr. Hojke Kraigher (Gozdarski inštitut Slovenije, Izredna članica SAZU), akademika Andreja Kranjca (predsednik SVO), mag. Roberta Režonje (direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo).

Slika 2: mag. Robert Režonja (foto: A. Simčič)

Mojca Dolinar iz Agencije Republike Slovenije za okolje je predstavila podnebne spremembe in njihove vplive v Sloveniji. Spremenjen padavinski režim (razporeditev padavin bo spremenjena) bo posredno spremenil kmetijstvo, gozdarstvo, energetiko in predelovalno dejavnost. Zato bo za prihodnost ključno smotrno ravnanje z vodnimi viri. Količina padavin se bo povečevala v zimskem času, število snežnih dni in debelina zimske odeje se bo zmanjšala.

Poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in sektor LULUCF je predstavil dr. Primož Simončič, direktor GIS. Slovenija zaradi svoje velike gozdnatosti (60%) ne more računati na potencial povečevanja ponorov CO2 v gozdarstvu. Do konca leta 2019 mora Slovenija v Bruselj sporočiti referenčno vrednost za obračunavanje emisij in posodobljen nacionalni načrt za obračunavanje v skladu z merili uredbe EK.

Slika 3: dr. Primož Simončič (foto: A. Simčič)

Dr. Mitja Skudnik iz GIS je predstavil rezultate gozdnih inventur in stanje slovenskih gozdov kot ponora.

Slika 3: dr. Mitja Skudnik (foto: A. Simčič)

Dr. Marjana Westergren iz GIS je povedala, da drevesa lahko prilagodijo svoj fenotip spremenjenemu okolju, kar se imenuje fenotipska plastičnost. Drevesa bodo morala spremeniti svoj areal, da se bodo lahko prilagodila na spremenjene podnebne pogoje. Gozdarji lahko veliko pripomoremo z upoštevanjem genetskih principov k varovanju genskih virov, migraciji in prilagajanju populacij drevesnih vrst na spremembe v okolju.

Slika 4: dr. Marjana Westergren (foto: A. Simčič)

Dr. Miha Humar (UL BF) je predstavil posledice podnebnih sprememb na dinamiko lesnih škodljivcev. Višje temperature povzročajo hitrejši razkroj lesa in razširjanje škodljivcev, ki jih do sedaj nismo poznali. Največjo potencialno nevarnost predstavljajo termiti.

Slika 5: dr. Miha Humar (foto: A. Simčič)

O vlogi gozdov pri blaženju podnebnih sprememb je govoril dr. Nikolaj Torelli. Poudaril je, da gozdarji in uporabniki lesa lahko z gozdnim ogljikom gospodarimo na več načinov in tako prispevamo k blaženju podnebnih sprememb.

Slika 6: dr. Maša Kovič Dine (foto: A. Simčič)

Dr. Maša Kovič Dine je predstavila mednarodna prizadevanja za gozd in sporočila, da je dialog med deležniki nujen za ohranjanje gozdov.

Na koncu posveta so udeleženci postavljali vprašanja in odprli konstruktivno diskusijo s predavatelji.

Slika 7: od leve proti desni: akademik Andrej Kranjc, Nikolaj Torelli, svetovalec SAZU, dr. Hojka Kraigher, akademik Mitja Zupančič




Izpostavljeno












   





Naša spletna stran uporablja piškotke, zato, da stran bolje deluje. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen?
Ne strinjam se