Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko
Poznavanje in razumevanje fiziologije, funkcionalne, vrstne in genetske pestrosti gozdnih drevesnih vrst in njihovih simbiontov so pogoj za obnovo gozdov in ohranjanje gozdnih genskih virov. Naša usmeritev so raziskave in razvoj s področja gozdne fiziologije in genetike, razvojno in strokovno usmerjanje gozdnega semenarstva in drevesničarstva, izpolnjevanje obvez iz javnih pooblastil, svetovanje in prenos znanja, vodenje Slovenske gozdne genske banke, molekularnih in biokemijskih baz podatkov ter referenčnega materiala in živih kolekcij koreninskih simbiontov gozdnega drevja.
Naše delo je zasnovano na mednarodno primerljivi znanstveni odličnosti, prenosu znanja, usmerjanju razvojnih potreb in kapacitet za potrebe slovenskega gozda in gozdarstva, s področja gozdne fiziologije in genetike ter ohranjanja gozdnih genskih virov, ter s tem prispevanje k dolgoročni stabilnosti gozdnih ekosistemov in njihovi multifunkcionalni vlogi v ohranjanju biodiverzitete in modeliranju ponora ogljika.
Delujemo na osnovi programskega in projektnega povezovanja, razvoja kadrovskih kapacitet in znanj, opreme in objektov, doseganja znanstvenih kriterijev, na strokovnem področju pa s strokovnim svetovanjem, usmerjanjem razvoja s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva ter ohranjanja gozdnih genskih virov, ter izvajanja nalog in razvoja znanj s področja javnih pooblastil. Strateško prednost predstavljajo pestri, ohranjeni gozdni ekosistemi, obstoječa znanja, zbirke in baze, oprema ter predvsem perspektiven, pretežno mlad kader, ki se aktivno vključuje v mednarodne projekte, sodelovanja in v naloge javne gozdarske službe v Sloveniji. Usmerjeni smo v nenehen razvoj znanstvene odličnosti ob hkratnem tesnem sodelovanju s slovensko gozdarsko in naravovarstveno prakso. Za uspešno delovanje na področju gozdne fiziologije in genetike projektno sodelujemo z ostalimi oddelki GIS, pedagoškimi in drugimi raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, kakor tudi z lastniki gozdov, načrtovalci in izvajalci del v gozdovih in gozdnem okolju ter pri revitalizaciji sterilnih in kontaminiranih površin.
Področje raziskav in razvoja obsega:
• fiziologijo gozdnega drevja,
• gozdno genetiko, provenienčne raziskave in populacijsko genetiko,
• ohranjanje gozdnih genskih virov (in situ, ex situ) in genetski monitoring,
• fiziologijo rasti in razvoja, fiziologijo simbioz in fiziologijo stresa,
• razvoj tehnologij pridelave, dodelave in shranjevanja gozdnega semena in kalitve,
• raziskave mikorize in interakcij v rizosferi,
• raziskave biodiverzitete gozdnih tal,
• fiziologijo in ekologijo rasti in razvoja korenin,
• miko- in rizo-bioindikacijo stresa v rizosferi,
• molekularno ekologijo,
• biotehnologijo in mikorizoferno bioinženirstvo,
• mikorizoremediacijske tehnologije
• gozdno drevesničarstvo in zunajgozdne nasade.
Javno pooblastilo:
Kot pooblaščeni organ za odobritev gozdnih semenskih objektov, certifikacijo in diagnostiko gozdnega reprodukcijskega materiala in diagnostični laboratorij za molekularno identifikacijo gozdnih patogenov oddelek izvaja testiranja, vodi registre in izdaja dokumente za potrebe gozdarske inšpekcijske službe in druge naročnike ter vodi Slovensko gozdno gensko banko.
Dopolnilno zaposleni sodelavci:
• dr. Gaby Deckmyn, UIA, B: Modeliranje dinamike ogljika v gozdnem drevju in mikorizosferi
Gostujoči doktorandi:
• Marina Katanić, ILFE, Novi Sad (štipendija AdFutura): mikoriza pri topolih
Projektni sodelavci iz Slovenije in Južne Evrope izven GIS:
• dr. Marko Kreft, Celica d.o.o.: konfokalna mikroskopija
• dr. Nives Ogrinc, IJS: stabilni izotopi
• dr. Robert Brus in mag. Kristjan Jarni: morfometrijske in dendrološke raziskave
• dr. Franc Batič: stresna fiziologija in bioindikacija
• dr. Samar Al Sayegh Petkovšek: bioindikacija
• dr. Saša Orlović s sod.: raziskave jesenov in topolov, ohranjanje gozdnih genskih virov
• dr. Davorin Kajba s sod.: ohranjanje gozdnih genskih virov
• dr. Dalibor Ballian: ohranjanje gozdnih genskih virov
Drugi sodelujoči znanstveniki in strokovnjaki s področja gozdne fiziologije:
• prof. dr. Reinhart Ceulemans, UI Antwerpen, B: ekofiziologija in ponor ogljika
• prof. dr. David E. Hanke, Cambridge, UK: hormonalna regulacija in prenos signalov
• prof. dr. Reinhard Matyssek, TUM: stresna fiziologija ozon
• prof. dr. David J. Read, Sheffield, UK: ekologija mikorize
• prof. dr. Reinhard Agerer, LMU: tipi ektomikorize
• dr. Chris Andersson, EPA, Corvallis: pomen mikorize za ponor ogljika
• dr. Tomasz Lesky in dr. Maria Rudawska, Kornik, Pl: mikoriza v kontaminiranih substratih
• prof. dr. Heinz Rennenberg in dr. Kris Haberer, Freiburg: izotopske raziskave mikorize
Drugi sodelujoči znanstveniki in strokovnjaki s področja gozdne genetike:
• dr. Jarkko Koskela in Michele Bozzano, BI, Fiumicino: ohranjanje gozdnih genskih virov
• dr. Monika Konner, ASP, Teisendorft: genetski monitoring in certifikacija GRM
• dr. Georg von Wuehlisch, Grosshansdorf: mednarodni provenienčni poskusi
• Ilse Stroschneider, OR, BWF: direktiva EC/105/1999
• dr. Silvio Schüller, BWF: ohranjanje gozdnih genskih virov
• in drugi