Intenzivno spremljanje stanja gozdnih ekosistemov
Na ploskvah intenzivnostne ravni II potekajo bolj podrobne raziskave. Trenutno je v Evropi okoli 850 takšnih ploskev. na katerih se popisuje stanje drevja, gozdnih tal, talne raztopine, mineralne prehrane drevja, sestave opada, prirastka, pritalne vegetacije, spremljajo se padavine in podnebne razmere. Raziskave se odvijajo na omejenem številu ploskev (npr. na 10% ploskev 16 km x 16 km mreže), ki predstavljajo za državo značilne gozdne ekosisteme. Več…

Ciljiintenzivnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov so:
- oceniti odziv gozdnega ekosistema na spremembe onesnaženosti zraka v povezavi s trendi stresnih dejavnikov in ekosistemskih razmer;
- oceniti kopičenje, sproščanje in spiranje onesnažil v gozdnih ekosistemih;
- oceniti kritične vnose in obremenitve gozdnih ekosistemov z SO2, NOx, NH3 in kovinami upoštevajoč učinke trenutnih obremenitev;
- priprava bodočih scenarijev (- osnove za oblikovanje strategij ravnanja z okoljem) s pomočjo modelov vpliva onesnaženega zraka na stanje gozdnih ekosistemov in meritev in situ,
- pripraviti monitoring biotske raznolikosti, oceniti nakopičeni ogljik v evropskih gozdovih, izpopolniti-izboljšati oceno globalne bilance ogljika in ovrednotiti vpliv podnebnih sprememb v povezavi s toplogrednimi plini (TPG) na gozdne ekositeme (Kyoto protokol)…
- nadaljnji razvoj in spremljanje indikatorjev, ki se navezujejo na tiste funkcije gozdnih ekosistemov, ki omogočajo njihovo trajnost (npr. zdravstveno stanje gozdnih ekosistemov), oz. omogočajo proizvodno sposobnost, vrstno sestavo talne vegetacije in zaščitno vlogo tal in vodnih virov